Image via Wikipedia

FOLKLORA NA PORTUGALSKEM

Že več kot tri leta spoznavam portugalske folklorne skupine, a šele zdaj, ko sem se o njihovem programu in delu namenil napisati nekaj besed, vidim, da pravzaprav še danes marsičesa ne poznam prav dobro. Leta 2002 sem prvič spremljal nastop portugalske folklorne skupine, zaradi površnega spremljanja in nepoznavanja izročila pa so se mi ob pogledu na njihov program porajali mešani občutki. Danes me je skoraj sram priznati, da mi je po kakšnih desetih minutah postalo dolgčas. A to se ni zgodilo (in se ne dogaja) le meni. Ko so na mednarodni folklorni festival Danças do Mundo, Argoncilhe, Santa Maria da Feira, ki pod okriljem CIOFF-a poteka blizu Porta, prišli slovenski folklorniki (FS Tine Rožanc, Veterani leta 2002 in mladi l.2005 iz Ljubljane) so izražali podobna stališča. Le zakaj?

Ob površnem pogledu na odrske predstavitve izročila, se mi je zazdelo, da so si vsi plesi bolj ali manj podobni, da imajo podoben ritem in jih plesalci izvajajo največkrat z dvignjenimi rokami. In potem sem videl še druge skupine, ki so izvajale plese na podobno glasbeno spremljavo, spet z dvignjenimi rokami in v podobnih oblikah. Zdelo se mi je tako, kot če bi gledal slovenske folklorne skupine, ki bi brez odrske plesne priredbe (po domače bi rekli brez koreografije) plesale polke in valčke.

Kaj hočem povedati? Na prvi pogled je večina portugalskih folklornih skupin (a seveda ne vse) »neatraktivnih«, sprva ni mogoče začutiti razlik ne v ritmu in ne v plesih. A kakšna zmota! Ko sem isto skupino gledal (in poslušal) večkrat, sem počasi začenjal spoznavati razlike v izboru plesov, v načinu izvajanja, začel sem dojemati vsebino plesov in spoznaval sem tudi pesemsko dediščino. Morda ni najbolj na mestu primerjava s klasično glasbo, a vendarle – tako kot klasično glasbo, je tudi portugalske folklorne skupine potrebno gledati in poslušati večkrat, jih pravzaprav doživeti, da jih dokončno pričenjaš dojemati.

In kostumi, povsem drugo poglavje – poglavje, ki me je navdušilo že takoj na začetku. Plesalci portugalskih folklornih skupin plese izvajajo največkrat v enem samem kostumu, izjemoma v dveh ali v večih. A med seboj se bistveno bolj razlikujejo, kot kostumi, ki jih na nastopih nosijo člani slovenskih folklornih skupin. Običajno ima namreč vsak plesalec in plesalka na odru drugačen kostum: eden z njim predstavlja ribiča, drugi meščana, tretji rokodelca, četrti kmeta ipd. Brez pomisleka lahko zapišem, da so pri portugalskih folklornih skupinah obleke enako pomembne kot sam ples in pa glasba (vokalna in inštrumentalna). In pri tem je zanimivo, da običajno poleg plesalcev in godcev, ki so vključeni v osrednji del dogajanja, na oder pride še nekaj ‘statistov’, ki so ustrezno kostumirani in ne počnejo drugega, kot da na odru stojijo, morda včasih nakazujejo kakšno opravilo ter pravzaprav spremljajo dogajanje.
Opomba (lahko daš v članek) : skupino, ki zeli postati član zveze, ocenjujejo po 3 , več ali manj enakovrednih kriterijih – ples, narodna noša z raznimi rekviziti in glasba.
Opomba : jaz sem kaksno leto sodeloval kot 'statist' s FS (Terras da Feira, Argoncilhe) v oblačilu 'Cirandeiro' – glej fotografije.
Naslednja posebnost, ki jo je mogoče opaziti pri portugalskih folklornih skupinah je ta, da v njih nastopajo tako otroci kot odrasli; torej vnuki, starši, babice in dedki ipd. Na Portugalskem sicer obstajajo tudi otroške folklorne skupine, a jih je sorazmerno malo. Veteranske skupine, kakršne so se dokaj intenzivno razvile v Sloveniji v zadnjih letih, še nisem videl.
Plesalci med plesom seveda tudi pojejo, a skoraj brez izjeme s pomočjo pevskega zborčka, ponavadi z ženskim in moškim solo pevcema.

In še eno veliko razliko lahko opazimo, če primerjamo folklorne skupine na Portugalskem in v Sloveniji. Razen redkih izjem namreč nimajo “koreografa”, torej nimajo nekoga, ki bi umetno posegal v izročilo in ga v želji po atraktivnosti prirejal za oder. Ljudje v skupinah še vedno plešejo, igrajo in pojejo po izročilu – še vedno se vsaj na podeželju, če rečem preprosto, vnuki učijo od babic. Dobro se spominjam, da sem, sicer že pred časom, spraševal vodje folklornih skupin, kako nastajajo odrske postavitve, pa so me večinoma samo debelo gledali češ, kaj pa ta Slovenec želi imeti od nas!

Pred letom sem se udeležil letnega srečanja folklornih skupin Portugalske v Fatimi, kjer
v ta namen pripravijo posebno mašo za folklornike. Nisem mogel verjeti svojim očem, koliko folklornih skupin se je zbralo na enem mestu! Bilo jih je kakih štiristo, iz cele Portugalske. In, ko sem povprašal, ali so se zbrale vse skupine iz Portugalske, se mi je predsednik folklorne zveze Portugalske (Federaçao do Folclore Português) , g. Fernando Ferreira nasmejal in povedal, da na Portugalskem deluje okrog 2200 folklornih skupin; od tega jih je približno 1500 včlanjenih v zvezo. V Fatimo na letni zbor pridejo le vabljene skupine.

Omenjeno združenje vsako leto izdaja posebno publikacijo. Program za leto 2006 je zapisan na stotih straneh, v njem pa so navedene akcije 450 folklornih skupin, ki načrtujejo preko 500 različnih folklornih prireditev na Portugalskem in nekaj manj kot deset v tujini, kjer živijo portugalski izseljenci (Amerika, Kanada, Brazilija, Evropa). Od tega je kar 280 folklornih festivalov (60 mednarodnih,18 otroških; pretežno v mesecih junij, julij in avgustu. Od teh 280 festivalov jih enajst sodi pod okrilje CIOFF-a. Poleg omenjenih festivalov in srečanj skupine prirejajo še številne povorke, prireditve ob prazniku Sv. Martina, *Karneval, tradicionalne igre, praznik kruha in sladic, praznik folklore, odmevne pa so tudi nekatere obletnice folklornih skupin. Konec decembra in zacetek januarja pa je glavna “dejavnost” večine skupin tako imenovano “canatar janeiras / reis” . Ne samo folklorne skupine, tudi člani ostalih kulturnih organizacij gredo od hiše do hiše in zapojejo nekaj starih pesmi. Seveda pa ob tem pobirajo prostovoljne prispevke.
*Opomba: karneval je po nase pustovanje, a bolj spominja na brazilski karneval oz. morda na karnevale, kot je v Litiji ipd. Zanimivo, da je za karneval (torek) dela prost dan.

ORGANIZIRANOST / ORGANIZACIJE

Folklorne skupine na Portugalskem imajo v glavnem dve vrsti naziva – ‘grupo’ ali ‘rancho’. Kaksne večje razlike med temi skupinami nisem opazil. Razliko opaziš šele, ko obiščeš njihove prostore. Pri skupinah ‘rancho’ sem videl tudi, da imajo stalne razstave s področja etnografije in folklore. Nekateri ‘bogatejši’ ranchi imajo kar celo malo, starinsko opremljeno vas, pravzaprav že kar muzej v malem.

Folklorne skupine so lahko povezane v že omenjeno FFP, nekatere so tudi članice CIOFF

CIOFF Portugal, CIOFF festivali na Portugalskem v l.2006

Portugalski CIOFF spada organizacijsko pod vladno organizacijo INATEL (Ministrstvo za delo in socialo), katere glavna področja dejavnosti so šport, kultura in turizem. CIOF pa je sekcija v okviru kulture. Ker pa je portugalski CIOFF dokaj neaktiven (članstvo ni zadovoljno z njihovim delom), je bila l.2005 ustanovljena nova, ‘konkurenčna’ organizacija FAFIF s sedežem v Portu. Člani te organizacije so vsi glavni prireditelji folklornih festivalov na Portugalskem. (Več o tej organizaciji naslednjič).
V l. 2006 je na Portugalskem predvideno 11 CIOFF festivalov, večina v Portu oz. širšem območju Porta (povzeto po CIOFF koledarju):

Festival Intern. de Folclore "Cantareu", 5000-444 Vila Real
Festitradicões de Povos do Mundo "Fifart", 3360-106 Lorvao
"Festimaiorca" Festival Intern. de Folclore, 3080-134 Figueìra da Foz
Festival Intern. de Folclore nas Terras da Feira, 4505-041 Argoncilhe
Festival Intern. de Folclore Rio, 4755-060 Barcelinhos
Festarte, 4450-752 Leca da Palmeira
Festival Intern. de Folclore da Cidade do Porto, 4200-087 Porto
Festival Intern. de Folclore de Gulpilhares, 4405-672 Gulpilhares
Intern. Folk Songs and Dance Festival af Azores, 9700 Angra do Heroismo
Festival de Folclore Intern. - Alto Minho, 4900-318 Viana do Castelo
Festival Intern. de Folclore "Celestino Graca", 2001-905 Santarém

Fado - folklora ?

Na Portugalskem je zelo polularna tudi posebna zvrst glasbe, imenovana ‘fado’.
Kot laik sem menil, da je tudi to folklora. A so mi pojasnili, da fado ni folklora. Podoben razlog, kot glasba Avsenikov ali Slakov v Sloveniji ne spada pod folkloro, ampak v narodno-zabavno glasbo – namreč, avtorji fado glasbe so znani. Ker pa je tradicija fada že zelo dolga (več kot 200 let), se že razmislja, da bi tudi fado priznali za folkloro. Obstajata ‘dve šoli’ fada – iz Lisbone in iz Quimbre, ki je bolj ‘akademska’ – Qumibra je en najbolj znanih univerzitetnih centrov Portugalske. Fado je v glavnem otožna glasba, izjemoma vesela. Pri izvajanju so pomembni tako pevci kot tudi instrumentalna spremljava na tradicionalnih kitarah.


Rado Zupanc
bivsi plesalec EMONA , MAROLT in na koncu TINE ROZANC-Veterani (do 2003)